NAJVEČJE INTERVENCIJE PGD VINSKA GORA
POPLAVE 2012
Leta 2012 je območje naše krajevne skupnosti dvakrat, junija in novembra, prizadelo neurje s poplavami. Huje je bilo novembra, ko so pristojne službe v dneh pred dežjem izdale več opozoril, (prvo predopozorilo o bližajoči ujmi je bilo pristojnim službam posredovano že 30. 10. 2012), zato je poveljnik CZ RS izdal odredbo, s katero je vzpostavil operativno dežurstvo služb, potrebnih za delovanje Štaba CZ RS, dosegljivost članov Štaba CZ RS v operativni sestavi ter pripravljenost za delovanje v štabih CZ določenih regij ter gasilskih poveljstev na medobčinski ravni ter vzpostavitev pripravljenosti občinskih poveljnikov CZ oz. štabih in vodstvih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Okrepili so sestave regijskih in logističnih centrov. Številne gasilske enote so samoiniciativno preverile opremo in vozila, predvsem na zahodu so ljudem delili protipoplavne vreče (ob reki Vipavi so razdelili 12.000 vreč). Vzpostavilo se je redno spremljanje naraščanja vodotokov s sprotnim obveščanjem občanov. Rdeči alarm je bil za ponedeljek, 5. 11. 2012, razglašen za območje severne Primorske, za celotno Posočje, širše goriško območje, Vipavsko dolino ter porečje reke Reke. Kasneje se je rdeče obarval še severni del države.
V Šaleški dolini jo je najslabše odnesla občina Šoštanj, predvsem na območju Topolšice, Florjana, Penka, Pohrastnika, Gaberk in Raven. Poleg zalitih objektov so se sprožili številni plazovi, ki so neposredno ogrožali 5 stanovanjskih objektov, iz katerih so morali izseliti 4 družine. Zaradi nedostopnosti nekaterih krajev se je občina z Osnovno šolo Karla Destovnika – Kajuha Šoštanj in z Vrtcem Šoštanj dogovorila, da bodo imeli otroci v obeh ustanovah zagotovljeno varstvo, dokler bo to potrebno oz. bodo starši uspeli priti po njih. 40 ljudi so reševali s čolni in traktorji. V Gaberkah so v zadnjem trenutku iz ogrožene hiše rešili družino s traktorjem. Čeprav je med reševanjem voda odnesla poplavljeno cesto, je traktoristu uspelo uiti na varno preko polj. Veliko škodo so tokrat povzročili potoki Toplica, Velunja, Sopota in Lepena v Šaleški dolini, kjer je reka Paka prvič prestopila bregove v samem mestu Velenje. V občini Šmartno ob Paki je Paka poplavila celoten ravninski del občine, nekaj javnih zgradb ter gasilski dom v Paški vasi. Naše društvo je posredovalo tri dni, sodelovalo je 46 gasilcev s 6 vozili in vsemi črpalkami, ki jih imamo na voljo. Nekateri gasilci smo bili na terenu 20 ur skupaj in črpali vodo iz številnih objektov. Skupaj je v GZ Šaleške doline posredovalo 174 gasilcev z 39 vozili, opravili so 445,1 delovnih ur. Strošek intervencije so ocenili na 21.728,29 evra.
ŽLED 2014
Konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo, razen Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodba na električnem omrežju je brez električne energije ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po državi. Agencija za okolje je zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, pri čemer je bila le-ta ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda po žledolomu je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov.
Žled je prizadel tudi našo občino. Gasilci Vinske Gore smo se na teren prvič odpravili v soboto zvečer, 1. 2. 2012, najprej na požar daljnovoda, kasneje pa na številne lokacije v kraju. Prve dni smo skrbeli za prevoznost glavne ceste Velenje–Celje in za prevoznost ostalih cest v kraju. Nekajkrat smo dostavili tudi elektro agregate na lokacije, kjer ni bilo elektrike. Naše delo je trajalo neprekinjeno 6 dni. Skupaj je na terenu delalo 138 naših članov, ki smo opravili 2.669 delovnih ur in prevozili 833 kilometrov. Takrat smo prve dni izvozili na več kot 30 lokacij na dan. Ob čiščenju cest, zagotavljanju prevoznosti, smo opravljali prevoze naši krajanov, jim vozili agregate, jih priključevali na objekte in še kaj. Za dneve žledoloma imamo 7 zaključenih dnevnih poročil. V času od 1. 2. do 12. 2. 2012 smo gasilci vseh 7 društev v občini, in sicer 972 operativnih gasilcev, opravili 15.295 delovnih ur v izredno težkih in nevarnih razmerah. Z vozili smo prevozili 7.638 kilometrov. Prvih 5 dni smo v vseh gasilskih enotah izvajali 24-urno prisotnost in intervencijsko sposobnost na terenu. V najbolj obremenjenih dnevih so enote izvedle tudi do 100 izvozov na ogrožene lokacije v občini. Za primer naj navedemo, da glavna cesta Velenje–Celje ni bila niti enkrat zaprta več kot 10 minut.
POŽAR V NARAVI – HRASTOVEC 2017
V petek, 31. 3. 2017, je dežurni gasilec PGD Velenje ob 12.39 sprejel klic o travniškem požaru, ki je prešel v gozd na naslovu Hrastovec 21, po domače pri Doniku. Zagorelo je na travniku ob vznožju hriba, poraščenega z gozdom. Preko ReCO Celje je bilo takoj aktivirano lokalno pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Škale. Med vožnjo je vodja zahteval pomoč za dobavo požarne vode, za kar je bilo aktivirano PGD Velenje. Glede na poznavanje terena je poveljnik PGD Škale zahteval aktiviranje dodatnih enot. Naše društvo je bilo aktivirano ob 12.52. Gorelo je v mešanem gozdu na pobočju, ki je precej strmo, saj se na razdalji 300 metrov dvigne kar za 180 metrov. Večina gozdnih parcel na tem področju ni bilo saniranih po žledu v letu 2014, zato so po strmini ležala številna drevesa, precej prepletena in z izruvanimi koreninskimi osnovami. Veliko dreves, ki so še stala, pa je bilo nestabilnih zaradi delovanja podlubnikov.
Gasilci iz Škal so se požara najprej lotili pri izvoru, vendar se je ta širil po pobočju precej hitreje od pričakovanj. Zato so se že v nekaj minutah odločili, da ostale enote usmerijo na vzhodni del pobočja, na kmetijo Karničnik. Cilj je bil, da se preko gozdne ceste prepreči širjenje višje po pobočju. Če je bila širina požara spodaj mala, se je fronta kmalu razširila. Veter je dodatno razpihoval ogenj, gasilci pa z vozili nismo mogli dostopiti v gozd. S kmetije Karničnik se je izvajalo gašenje v vzhodni bok požara, nekaj enot pa se je napotilo na zahodno stran in tudi na čelo požara, ki se je širil proti severu. Gašenje se je izvajalo s pomočjo položenih C-tlačnih cevovodov. Ta dan so gasilci položili skoraj 2.000 metrov cevovodov. Kmalu po začetku je vodenje prevzel občinski poveljnik Mestne občine Velenje, ki je ob 13.13 že zahteval aktiviranje helikopterja Slovenske vojske, o požaru pa sta bila obveščena tudi poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline in poveljnik Savinjsko-šaleške gasilske regije. Dobava požarne vode se je vršila iz hidranta na kmetiji Karničnik in iz hidranta v spodnjem delu vasi, od koder se je vozila z vozili na požarišče. Preko komunalnega podjetja se je skrbelo za ustrezen tlak in količine vode v omrežju.
V tem času je vodja razdelil območje na sektorje in določil vodje le-teh. Širjenje po bokih se je uspešno zaustavilo, na čelu (proti grebenu hriba) pa ne. Veter je dim valil po hribu navzgor in dodatno segreval gozd (dimnik), gašenje je oviralo tudi kotaleče se kamenje. Dva helikopterja sta vodo zajemala iz Škalskega jezera, skupaj sta opravila 55 naletov. Ob 15.42 se je hudo ponesrečil gasilec, na katerega je padlo večje drevo. Potek intervencije se je popolnoma obrnil, saj sta njegova oskrba in transport v bolnišnico postala prioriteta. Najprej so ga oskrbeli kolegi ob njem, gasilec, ki je po poklicu reševalec, in gasilci bolničarji enot na terenu. Po osnovni oskrbi so ga prevzeli zdravnik in reševalci PHE ZD Velenje, zaradi narave poškodb pa je zdravnik aktiviral HeNMP s policijskim helikopterjem LPE iz Maribora. Gasilec je utrpel poškodbe glave, hrbtenice in prsi. Številni gasilci so pomagali pri transportu ponesrečenega iz gozda do prvih hiš, kjer so ga naložili v reševalno vozilo in prepeljali do helikopterja LPE na bližnjem travniku. Ob 17.10 je helikopter odpeljal ponesrečenega v UKC Maribor.
Med tem se je gašenje nadaljevalo. Na greben nam je uspelo potegniti C-cevovod, poleg tega nam je pomagal kmet, ki je s cisterno za gnojevko vozil vodo po gozdni cesti. V noč se je intenzivnost požara zmanjšala, zato so se enote začele vračati v svoje domove. Okoli 22.30 je večina enot zapustila lokacijo. Prvi dan je bilo na terenu 191 gasilcev iz 9. PGD, precej policistov PU Celje, ekipa reševalcev PHE ZD Velenje, ekipa HeNMP iz Maribora, 2 helikopterski ekipi SV z ekipo z gorivom, služba ZIR MOV in ostali. Ponoči so požar nadzirali gasilci iz Škal in enkrat tudi posredovali. V soboto, 1. 4. 2017, se je nadaljevalo z aktivnostmi na terenu, predvsem z gašenjem žarišč in dreves. Na nekaterih lokacijah se je požar brez vidnega gorenja zunaj širil tudi pod zemljo (humus). Del gasilcev je pospravljal opremo, ki se je ponoči pustila na lokaciji. Nekaj opreme, predvsem tlačne cevi, so zgorele ali so bile na drug način uničene. Vsi pa smo nenehno spremljali stanje poškodovanega. Novice so bile precej bolj optimistične kot prejšnjo noč. Naslednji dan je sodelovalo 35 gasilcev iz 6. PGD.
V intervenciji je v dveh dneh sodelovalo 33 naših gasilcev s 5 vozili. Požar je zajel območje velikosti cca. 350 x 600 metrov.
